Happy

Kako zelo čustven prostor je razred. Učenci doživljajo različna čustva v razredu, nekatera prinesejo s sabo od zunaj, od doma. Veselje, jeza, žalost, strah so štiri osnovna. To paleto pa lahko razširimo še in še. Helena Smrtnih Vitulić v knjigi Spoznavanje otrok v razredu na kratko povzame o čustvih učencev v enem poglavju, za tiste, ki si zaželijo zabresti v temo globlje, pa je napisala knjižico Čustva in razvoj čustev.

Otroci z razvojem čustva vedno bolj razumejo. Poleg enostavnejših, tj. situacijskih, vednjskih in telesnih razlag, ki so pogostejše pri otrocih v zgodnjem otroštvu, začnejo šolski otroci postopno uporabljati tudi zapletenejše, tj. razlage čustev kot miselnih procesov in upoštevajo individualne lastnosti posameznika, ki so odločujoče pri nastanku, doživljanju in izražanju čustev. Zato je prav, da se o njih tudi pogovarjamo. Preden se pogovarjamo, pa jih je potrebno tudi spoznati.

Različne aktivnosti, od igranja pantomime, pa do risanja situacij lahko pospremijo to poglavje. Čustva nato lahko peljemo tudi v mnoge različne smeri, mediacija, meditacija, mindfulness … A za uvod vedno najraje uporabim slikanico, ki sem jo enkrat, še v času študija, kupila v neki trgovini z ustvarjalnim materialom v Grazu. Gre za ribico, ki se počuti tako ali drugače. Heute bin ich je njen naslov v nemščini, v angleščini bi jo našli pod naslovom Happy. Ustvarila jo je nizozemska ilustratorka Mies van Hout. Ilustracije so čudovite, drugačne, ker so ustvarjene na temni podlagi in hkrati markantne, ker so upodobljene z močnimi barvami, ki naravnost žarijo iz ozadja. Slikanico poskeniram, da ilustracije vidijo vsi učenci, potem pa se igramo. Ugibamo za katero čustvo gre. Učenci zelo uživajo. In marsikaterega ne prepoznajo… Nadaljevanje prepuščam vaši domišljiji.

In zakaj je pravi čas, da se o čustvih nekoliko celoviteje pogovarjamo prav z učenci v prvi triadi osnovne šole? Helena Smrtnik Vitulić pravi, da otroci v srednjem in poznem otroštvu, ki poteka med približno šestim in desetim letom starosti, začenjajo uporabljati celovitejše razlage čustev. Razumeti začenjajo, da je sprožanje čustev odvisno od posameznikovih osebnostnih lastnosti in ne le od situacije same; da se ljudje razlikujejo v doživljanju, izražanju in načinih nadzora svojih čustev; da lahko osebe manipulirajo s svojimi čustvi tudi preko svojih misli, ki lahko trajajo zelo kratek čas. Dopuščajo tudi možnost, da lahko posamezniki v neki situaciji doživljajo dve čustvi, vendar le, če se pojavita v hitrem zaporedju.

To pa odstira neslutene možnosti za izobraževanje naših otrok z vsebinami, ki jim bodo pomagale razumeti sebe, svet, in v njem aktivno živeti in ustvarjati, ko zrastejo. Prva triada pa je šele začetek.