Ilustracije in strategija vizualnega mišljenja

Zakaj še so slikanice fajn? Zaradi ilustracij. Obdani smo z vedno več slikovnimi sporočili, ki jih je prav tako potrebno znati ustrezno brati. Tudi pismenosti, ki jih lahko razvijamo, je več kot le pismenost, ki zajema branje in pisanje – medijska pismenost, digitalna pismenost, finančna pismenost itd. Med vsemi temi, pa se mi zdi razvijanje vizualne pismenosti vsebina, ki bi jo bilo škoda zanemariti, saj gre za razbiranje sporočil, ki so okrog nas močno prisotna. Prav slikanice so lahko barvito privlačno izhodišče za razvijanje vizualne pismenosti.

Kako razvijati vizualno pismenost? Strategija vizualnega mišljenja je lahko odgovor na to vprašanje. Strategijo vizualnega mišljenja sta razvila kognitivna psihologinja Abigail Housen in galerijski pedagog Philip Yenawine za delo predvsem z osnovnošolskimi otroki. Njuna strategija bazira na spoznanjih Rudolfa Arnheima, Jeromea Burnerja in Leva Vygotskega. Prvotno so želeli ugotoviti vzorce estetskega mišljenja in kako se spremenijo, kadar si ob opazovanju vzamemo čas.

Ob pozorno izbranih likovnih delih so bila zastavljena vprašanja kot so: »Kaj se dogaja na tej sliki?« »Zakaj? Kaj vidiš, da misliš tako?« »Kaj še lahko vidimo?« Učitelji so ob aktivnem poslušanju nato parafrazirali učenčeve odgovore, sprejemali individualna mnenja, opozarjali na rabo jezika in spodbujali pestrost idej. Učenci pa so ob tem pozorno opazovali, razvijali in izražali svoje mnenje, sprejemali različna stališča in poglede, skupaj razpravljali, dokazovali in oblikovali ideje. Prav tako je bila njihova naloga tudi argumentirano podkrepiti svojo izjavo.

Namen te tehnike dela ni le, da skozi umetnost nauči opazovanja, razmišljanja in jezikovnih spretnosti, ampak tudi navajati učence na skupinsko in strpno reševanje problemov. Strategija vizualnega mišljenja pa po mnenju avtorjev vpliva tudi na kritično mišljenje. (Agoglia)

»Da bi vzgojili skupnost, ki je inovativna, uspešna in resnično demokratična, moramo bodoče generacije naučiti ne le golih dejstev in določenih spretnosti, ampak kako se učiti, kako komunicirati in kako misliti kreativno, kritično in samostojno.« (Yenawine)

Strategija vizualnega mišljenja se zdi uporabna pri delu s slikanico najprej v uvodni motivaciji, kadar se odločimo za likovno motivacijo, saj je pri delu s slikanico, sporočilo potrebno dojeti skozi vživljanje v oba segmenta slikanice – besedo in sliko. S tem, da učenci poglobljeno opazujejo in razpravljajo o ilustraciji, ki je sestavni del prihajajoče slikanice, se v slikanico že delno potopijo, odstirajo vrata za identifikacijo, in ob tem pripravijo svoj horizont pričakovanj.

Prav tako pa bi se segmente strategije vizualnega mišljenja dalo vključiti v vseh segmentih recepcije slikanice. Strategija vizualnega mišljenja bi naj s primernimi vprašanji namreč pripomogla in spodbujala prav k individualnemu in kreativnemu delu.

Za radovedneže, ki se jim raziskuje in poglablja v strategijo vizualnega mišljenja – njihova spletna stran.

Za radovedneže, ki se jim pa zadevo preizkuša v živo, pa priporočam obisk tretjega decembrskega sejma ilustracij v Vodnikovi domačiji Šiška, kjer so na ogled z možnostjo nakupa razstavljene čudobite ilustracije slovenskih ilustratorjev - zelo priporočam!